Andermatt

VZPON IN (BLAG) PADEC
Kot najpomembnejša poštna, kočijaška in gostinska postaja na prelazu Gotthard je Andermatt pred poldrugim stoletjem beležil do 60.000 obiskovalcev letno. Posel je cvetel, konec 19. stoletja pa ga je čez noč potolklo odprtje železniškega predora pod Gotthardom. Rešilna bilka kraja je bila vojska, ki je ob naraščajočih svetovnih napetostih gradila utrdbe, največ prav na Gottardu. Usoda kraja je bila tako zapečatena za 130 let.

SVEŽ VETER
Po umiku vojske se je za največji projekt v turistični zgodovini Švice opogumil azijski investitor. Konfederalna vlada je njegovo podjetje Andermatt Swiss Alps izvzela iz Kollerjevega zakona, ki tujcem strogo omejuje nepremičninske posle v Švici. Hkrati je projekt izvzet iz predpisane kvote 20 odstotkov za počitniška stanovanja oziroma hiše, ki nimajo statusa stalnega bivališča, kar investitorju omogoča gradnjo apartmajev za trg, in ne le za turistično poslovanje.
Novo naselje na obronkih starega Andermatta se pospešeno gradi – doslej so porabili približno 40 odstotkov skupnega proračuna naložbe v višini 1,8 milijarde frankov. Poleg letnega je tudi zimski turistični produkt že pripravljen – 180 kilometrov prog in sodobne žičnice, za katere so odšteli dodatnih 135 milijonov frankov.

007 IN VILJEM TELL
Andermatt leži v kantonu Uri, ki se je leta 1921 med prvimi povezal v skupnost, iz katere je kasneje nastala Švicarska konfederacija. Najbolj znamenita osebnost kantona je legendarni borec za svobodo Viljem Tell, ki ga epi opevajo že od 14. stoletja. Menda je ubil tirana Gesslerja, ki je Tella prisilil, naj z lokom ustrelil v jabolko na sinovi glavi. Jabolko je zadel, kasneje tudi Gesslerja, danes pa simbol kantona Uri krasi njegova podoba z lokom v roki in geslom Duša Švice.
V te kraje romajo tudi nostalgiki frajerja, ki je pokončal največ aston martinov v zgodovini avtomobilizma. Leta 1964 je bil Andermatt eno od prizorišč filma Goldfinger, James (takrat Sean) je bival v hotelu Bergidyll in njegova soba se odtlej ni spremenila, saj velja za eno glavnih krajevnih znamenitosti.

POMLAJENO IN SODOBNO
Smučarija v teh krajih ni od včeraj, saj so prvo žičnico zgradili že leta 1937. Žal (ali k sreči sodobnikov) nadaljevanje ni bilo dovolj smelo, da bi lovili korak s konkurenco.
Po preobratu zadnjih let kraj in smučišče kažeta popolnoma drug obraz. Leta 2012 sta se žičničarski podjetji Andermatt in Sedrun združili v eno, da bi lažje uresničili smučarsko povezavo. S šestimi zgrajenimi 6- in 8-sedežnicami ter tremi tekočimi trakovi za otroke (in 10-sedežno kabinsko žičnico v gradnji) so cilj uresničili bliskovito. Če upoštevamo razmerje med novimi in starimi napravami, so mimogrede postali najbolj sodobno smučišče v Švici.