+ 386 1 600 80 80
Prijava



NOVA REGISTRACIJA

* Podatek ni obvezen
* Podatek ni obvezen

Smučanje nekoč in danes


Da bi lažje razumeli novosti sodobne tehnike alpskega smučanja, si najprej oglejmo primerjavo s smučanjem nekoč in s smučmi, ki stranskega loka praktično niso poznale. To sicer ne pomeni, da ga niso imele, vendar je meril 40 metrov in več.

Pri analizi izpeljevanja zavojev s starimi smučmi moramo najprej izpostaviti naslednji podatek: nekdaj je vsaka izrazitejša menjava smeri smučanja avtomatično vodila v oddrs!
Da je smučar lahko vijugal dinamično, je bil, zaradi dolžine in geometrije smuči, prisiljen k neprestanemu vrtenju stopal oz. uporabi vrtilne tehnike. Le tako je uspel pravočasno, a hkrati zadosti učinkovito, potisniti smuči v smeri novega zavoja.
Hitrost smučanja je bila, zaradi uporabe vrtilne tehnike in s tem povezanih številnih oddrsov, manjša, vertikalno gibanje večje, stransko gibanje praktično ni obstajalo.
Značilen »šolski« vbod palice je predstavljal obvezen del začetka vsakega zavoja in znak za smučarjev odriv v smeri želene akcije.

Poglejmo si najpomembnejše značilnosti tehnike smučanja s starimi smučmi:

- osnovni položaj in težišče smučarja sta višja,
- ramenska os je obrnjena od smeri smučanja, da smučar lažje ustvarja
potreben vrtilni moment za potisk zadnjih delov smuči proti vpadnici,
- smuči so sklenjene zaradi lažjega vrtenja stopal in spremembe smeri smučanja,
- izrazit zasuk ramenske, kolčne in kolenske osi v vseh fazah zavoja,
- močno naprej potisnjena notranja smučka – t.i.»krmarica«,
- zgoden in izrazit prelom v bokih, ki skupaj z nagibom smučarja ustvarja smučarski
odklon in želen ravnotežni položaj,
- uravnoteženje na zunanji smučki, pri čemer notranji gleženj in koleno ostajata
pretežno neaktivna,
- dokaj majhen nagib in odmik težišča smučarja od smuči oz. linije smučanja

DANES...

Predno se lotimo smučanja z opremo novega tisočletja je potrebno izpostaviti naslednje: smuči so krajše kot nekoč in kar je še pomembneje - imajo močno poudarjen stranski lok!
Za tiste, ki tega morda ne poznajo, govorimo o razmerju med širinami smuči na sprednjem, srednjem in zadnjem delu. Če pri starih smučeh radij stranskega loka ni padel pod 40m, pri današnjih netekmovalnih modelih ta znaša nekje med 11 in 21m.
Vijuganje s takimi smučmi je nedvomno lažje, tudi atraktivnejše, a bistvo novih smuči se vendarle zrcali v dejstvu, da omogočajo nekaj, kar stare niso: smučanje z ZAREZNO TEHNIKO!
Govorimo o smučanju brez oddrsa, ki je večini smučarjev desetletja predstavljalo neizpolnjeno željo, danes pa je zaradi metuljastih smuči dostopno vsem, celo najmlajšim. Kljub povedanemu bi bilo povsem napačno in zmotno enačiti današnje smučanje zgolj z ZAREZNO TEHNIKO.

V praksi se namreč ZAREZNA TEHNIKA najpogosteje pojavlja v kombinaciji z VRTILNO TEHNIKO, torej predstavlja le večji ali manjši del vsakega zavoja.
Ne glede na to ali smučamo zarezno ali kombinirano, smiselnost izbranega načina določa hitrost, ki mora ostati kontrolirana v vsakem trenutku, vedno in povsod!

Analize smučanja z novimi smučmi neposredno razkrivajo vse posebnosti sodobne smučarske tehnike, njenih značilnosti in tudi primerjavo najpomembnejših razlik s staro tehniko:

- Osnovni položaj in težišče smučarja sta nižja, smučar je uravnotežen na obeh,
razklenjeno postavljenih smučeh,
- ramenska os sledi navidezni poti smučarjevega težišča, zato v prvi fazi zavoja prihaja
do paralelnega položaja krivin ali celo nekoliko naprej potisnjene zunanje smučke.
Kombinacija takšne postavitve in širšega položaja smuči, smučarju daje maneverski
prostor, nujno potreben za aktiviranje obeh gležnjev, kolen in bokov v nadaljevanju.
- Notranji gleženj in koleno sta aktivna v vseh fazah zavoja,
- nagib, odmik smučarja od smuči in s tem od linije smučanja sta bistveno večja,
prav tako dinamika smučanja in hitrost.

Pomembno je poudariti dejstvo, ki je jasno in nedvoumno:
»Smučanje se JE spremenilo in NI enako smučanju nekoč!«

SODOBNA TEHNIKA

VIJUGANJE V ŠIRŠEM HODNIKU – ZAREZNA TEHNIKA

Slednje ob dejstvu, da uporabljamo smuči s poudarjenim stranskim lokom, predstavlja enega smučarskih vrhuncev (ne le vsakega posameznika, temveč smučanja nasploh). Seveda s tem mislimo na izpeljevanje zavojev po urejeni snežni podlagi, ki skupaj z opremo današnjega časa ponuja drugačne, pred leti težko predstavljive možnosti.

Zarezna tehnika je sodoben način vijuganja, pri katerem s smučmi (kot pravi poimenovanje) dobesedno zarezujemo v snežno podlago brez kakršnegakoli oddrsa.

O tem ali bomo v primerno visoki hitrosti zares uspeli izpeljati zavoj izključno po robnikih od začetka do konca, odloča izvedba vhoda v zavoj. Smučar v tej fazi z ramensko osjo sledi poti lastnega težišča – temu pravimo, da se 'odpira'.
Tak položaj omogoča izjemno hitre nastavke robnikov in zvračanje obeh stopal hkrati, s tem pa zadosten oprijem s podlago ter možnost izrazitega potiska bokov v notranjost zavoja v nadaljevanju.

V primeru, da smučar omenjene akcije izpelje uspešno, doseže neverjetne in ekstremne nagibe, smuči pa vodi brez ali z minimalnim oddrsom.

Dejstvo je, da izvedbo zarezne tehnike in sodobnega načina smučanja omogoča uporaba metuljasto oblikovanih smuči, vendar ne smemo pozabiti, da je za takšno smučanje vendarle potrebno znanje. Sodobna tehnika namreč od smučarja zahteva neprestano sredinsko uravnoteženje, nižje težišče, širši položaj smuči, izrazito aktivnost obeh gležnjev in kolen, bistveno večjo amplitudo stranskega gibanja in predvsem zelo hitre reakcije.

Ker varnost ostaja na prvem mestu, naj dodamo opozorilo: kontrola hitrosti je z uporabo zarezne tehnike zelo zahtevna in možna le ob izrazitem “zapiranju” zavojev, kar večini smučarjev uspeva le na manj zahtevnih terenih. Iz tega razloga se na vseh ostalih terenih poslužujemo t.i. KOMBINIRANE TEHNIKE.

VIJUGANJE V ŠIRŠEM HODNIKU – KOMBINIRANO TEHNIKA.

Večkrat smo izpostavili podatek, da je potrebno hitrost smučanja kontrolirati v vsakem trenutku, vedno in povsod. Da bi to dosegli tudi na bolj strmih terenih, moramo v tehniko smučanja vnesti potrebne spremembe. Če pri zarezni tehniki govorimo o neprestanem ZVRAČANJU stopal, pri kombinirani tehniki govorimo o kombinaciji VRTENJA stopal v prvem delu zavoja in ZVRAČANJA stopal v nadaljevanju. S tem dosežemo tisti pojemek hitrosti, ki onemogoča nekontrolirano pospeševanje.
Poudarimo zato še enkrat: vrtenje stopal oz. oddrs izvajamo le v vhodnem delu zavoja, izhodnega izpeljemo izključno po robnikih.

Smučar pri prehodu v zavoj ramensko os obrača v želeni smeri gibanja, pri čemer koristi manjši nagib telesa in hkrati položaj, ki omogoča hitro reakcijo vrtenja stopal. Temu sledijo zvračanje stopal, nastavek robnikov obeh smuči hkrati, izrazit oprijem s podlago, potisk bokov v zavoj in dokončanje zavoja brez oddrsa.

Tak način smučanja ni pogost le pri rekreativnih smučarjih, zaradi težkih postavitev in snežne podlage namreč predstavlja tudi pomemben del tehnike vrhunskih tekmovalcev.

Če povzamemo, smiselnost izbranega načina vijuganja v širšem hodniku na kateremkoli terenu pogojuje hitrost, ki mora ostati kontrolirana, smučanje pa varno in primerno našim sposobnostim.

VIJUGANJE V OŽJEM HODNIKU

Atraktivno nizanje kratkih zavojev, hitrejši ritem, igrivost gibanja in izrazita dinamika smučanja, so od nekdaj privlačili številne smučarske navdušence. V preteklosti smo takšno smučanje imenovali HITRO VIJUGANJE, danes mu pravimo Vijuganje v ožjem hodniku.
Njegovo osnovo predstavljajo zavoji v širšem hodniku ali povedano drugače: krajši zavoji niso nič drugega kot »skrajšana« oblika daljših zavojev, ki jih zato izpeljujemo bližje vpadnici, s hitrejšim ritmom in bistveno večjo dinamiko.
Glede na zahtevnost terena, snežno podlago, znanje in stranski lok smuči, izbiramo med KOMBINIRANO in ZAREZNO TEHNIKO, povsem enako kot pri daljših zavojih ter z istim ciljem: hitrost mora ostati kontrolirana, smučanje varno in, zelo pomembno, primerno našim sposobnostim.

VIJUGANJE V OŽJEM HODNIKU s KOMBINIRANO TEHNIKO

Kombinacija VRTENJA stopal v prvem delu zavoja in hitrega nastavka robnikov oz. ZVRAČANJA stopal v nadaljevanju, preprečuje neprestano pospeševanje hitrosti in smučarju daje možnost obvladovanja vseh vrst terenov.

Ramenska os sledi navidezni poti smučarjevega težišča, ki v primeru vijuganja v ožjem hodniku sovpada z vpadnico. Ramenska os s tem razlogom ostaja obrnjena proti izteku in položaja praktično ne spreminja.
Pomembno je dodati, da vrtenje stopal oz. oddrs praviloma izvajamo v vhodnem in ne izhodnem delu zavoja, katerega smučar izpelje izključno po robniku.
Ritem hitrega menjavanja zavojev zahteva stabilnost in ravnotežje, zato si pomagamo z neprestanim vbadanjem palic, ki ga koordiniramo z delom nog, potrebno dinamiko smučanja in vodenjem zavojev po obeh smučeh. Hrbtenico zaradi večje stabilnosti telesa, boljše kontrole smuči in izkoristka refleksov, usločimo nekoliko naprej.

VIJUGANJE V OŽJEM HODNIKU z ZAREZNO TEHNIKO

Aktivno in energično nizanje kratkih zavojev izključno po robnikih, brez vsakršnega oddrsa, mnogim predstavlja najzahtevnejšo obliko sodobega smučanja. Zavoji si sledijo tako hitro, da ni več mogoče ločiti začetka posamične akcije od njenega konca.
Ritem, hitrost in izrazita dinamika dosegajo težavnostno stopnjo, ki ne dopušča napak, od smučarja pa zahtevajo izjemno uravnoteženje, časovno usklajenost, natančnost in predvsem hipne reakcije.

Neprestano ZVRAČANJE stopal in zarezovanje zavojev brez oddrsa vodita v stopnjevanje hitrosti, katere kontrola zahteva še več smučarskega znanja. Takšno tehniko smučanja obvladajo le redki posamezniki, pa tudi sicer je omejena z naklonom terena.
Ramenska os še naprej sledi navidezni poti smučarjevega težišča, ostaja obrnjena proti izteku in položaja ne spreminja.

Omenili smo že, da gre za enega najzahtevnejših načinov smučanja, ki od smučarja zahteva resnično širok spekter znanja, visok nivo koncentracije, ravnotežja in predvsem usklajenosti. Da bi vse našteto izpeljali karseda uspešno, neprestano vbadamo palice, koordinirano z gibanjem, ritmom in povečano dinamiko smučanja. Zaradi večje stabilnosti telesa, kontrole smuči in izkoristka refleksov, hrbtenico usločimo naprej, težišče pa spustimo še nekoliko nižje.

In še nasvet: tudi če vam ne bo uspelo, si s tem ne belite glave, razen v primeru, da se s smučanjem ukvarjate profesionalno.










Copyright © 2007–2018 SKIFUN.eu™ | All rights reserved. / Vse pravice pridržane.